staro podrast prekrila
rosna preproga,
sem našla pot.
Hladni mah se je tiščal
k čevljem smreke,
ko je detel trkal
podoknico večeru.
Dvoglasje
srca in korakov
je na puhtečo prst
tiskalo stopinje.
Na belih prodnikih
nekoč reke
so gnezdile mogočne sanje.
Pot sem odkrila.
V srčiko naplavljenih pesmi.
Barbara Žvirc