
za ščepce pripadanja
se počasi razpuščaš
v razkošje spomina
v hrčkovem kolesu,
ki ti lomi stopala,
v trdi mavec
otrok
v žarometu tujih dram,
ki so završale
iz vsakega razbitega kozarca,
krožnika
in ogledala
planet pa se je vrtel naprej
in življenje je teklo dalje
potem se zgodi,
da se mavec zagozdi,
zatrdlina razbije
hrčkovo kolo
planet se nemoteno vrti,
še se vrti naprej
in kot da mu ni mar,
življenje teče dalje
brez dram -
čisto tiho, kot po prstih,
te zapusti strah,
da pometeš črepinje
v smetnjak preteklosti,
nekam zamaknjeno,
bosih stopal,
brez krvi
kakšna reč ima pač eno samo
življenje,
se spomniš babičinih besed,
kakšna stvar jih ima tudi več
planet se zato ne zaustavi
v nobeni drami,
vrti se nemoteno naprej
in življenje teče
dalje
Iz rojstva v rojstvo
tvorim iz črepinj napak
svoje vstajenje
Koliko morajo trpeti tisti, ki so prepričani, da se svet vrti samo za njih.
še večje je trpljenje, ko se nenehno vrtiš v krogu, pa zaradi strahu ne vidiš izhoda- samorefleksija na otroštvo v pomankanju, ko vsaka po nesreči razbita stvar sproži dramo staršev, pa babičina tolažba, da ima vsaka stvar pač svojo smrt, pa močno zapoznelo spoznanje, da se svet vrti naprej, tudi ko človek zboli, celo, ko umre, se svet ne ustavi, se vrti naprej - z dramo ali brez nje
V hrčkovem kolesu
Res odlično
In čas se vrti naprej
Lepo.
Lep dan ti želim
Irena
Čestitke za odlično pesem!
Predlagam pa brisanje:
čisto tiho, kot po prstih,
V poeziji ni nujno, da delamo primerjavo, v tem primeru s "kot". Prav to je lepota poezije, da ne rabi fiktivne razlage.
kakšna reč ima pač eno samo
Pesem se mi zdi premočna, da bi pač spadal v njo, ker se mi zdi kakor da bi s to besedo nad "rečmi" in zato tudi nad življenjem nezainteresirano zamahnil.
Morda bi lahko odpadel tudi še kakšen "in". No, ne vem ...
Milan Ž. - Jošt Š.
Kaj pa ti misliš?
Si morda razmišljala o mojih predlogih?
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!