
cajt teče.
hočeš nočeš moreš.
cajt se zmeri vleče.
pol pa mine,
pa se vprašaš:
kam je šou?
zmeri je tko.
zmeri bo blo tko.
in ko izpari zadna supermasivna črna lukna
v tem prostranem kozmosu -
ko ne bo več cajta,
ker ne bo več snovi -
bom stal tam na raspotju
in zamišlen bulu v sredico niča:
kaj sm zdej,
ko mi ni nič več ostal?
ima dobrih momenata u pesmi.
za razmisljanje.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!