
Rad bi se
vrnil
v eno od tistih
zimskih sobot,
ko se na
neelektričnem skiroju
peljem po kruh
v market,
kjer me vsi poznajo.
Medtem
doma mama
na mizo
polaga Poli salamo
in sir,
ter
za okras postavi še
marmelado.
Ker je na sporedu
smučanje
in imamo
precej naših adutov,
lahko jemo
ob prižgani televiziji.
Zlažem se,
da smo čez
vikend brez
domače naloge,
ko pozvoni družba,
(ko so bili vsi živi)
ker še nimam mobitela.
Kljub zmrzali
bomo do teme
na igrišču.
Oče je glavni kuhar
v Hotelu Union,
za pozno kosilo pa
so špageti,
ker visoko kulinariko
hrani za pravo
elito.
Esmeralda
in francoska nogometna
reprezentanca
z Zidanom na čelu,
so se mastili
z raki
izpod njegovih rok,
katerim
zdaj žvižga.
Kokakola ostane v
hladilniku za goste,
ki nikoli ne pridejo.
Popoldan
na računalniku,
ki se prižiga
deset minut,
igram igrice,
ki bodo kljub
slabi grafiki
ostale najljubše.
Mama peče
marelično pecivo,
čeprav bi vsi
raje čokoladno,
na radiu pa jo
spremlja novi
hit Simone Weiss.
Za večerjo
gris s kakavom
in Addamsovi
na premajhnem
kavču za vse.
Na zgornji
del pograda
se vržem v sveže
zelene rjuhe z žogami.
Z bratom
si zaželiva
lahko noč,
ker se takrat
še pogovarjava.
Zaradi nemirne
vesti,
ker bodo kmalu
govorilne ure,
jaz pa sem možgani
za operacijo vseh
lumparij,
ne morem
takoj zaspati.
Izpod vzglavnika
vzamem Novohlačnike,
ki se ne bojijo batin,
sam pa
še ne poznam
Murakamija
in nimam pojma,
da Japonci poleg
Pokemonov
pišejo odlične
knjige o odraščanju.
Dejansko
se veselim
naslednjega dne,
ker mi internet
in notranji glas
še ne govorita,
da je darilo življenja
tudi
obsodba na smrt.
Res bi rad
podoživel
tako soboto.
Mislim,
da sem v njej
pozabil nekaj
pomembnega.
Dejansko
se veselim
naslednjega dne,
ker mi internet
in notranji glas
še ne govorita,
da je darilo življenja
tudi
obsodba na smrt.
Uživam ob branju
... in se spominjam: Zinedine Zidane - on me je res fasciniral, čeprav nogomet ni ravno moja prioriteta v športu :D
ampak njegov "fuzbal" me je takrat osvojil.
Pa Adamsovi in Pokemoni tudi niso bili od muh (*_*)
Hvala za to lepo soboto!
M
Lepi spomini. Včasih je bilo življenje preprostejše. In več časa smo imeli/si ga vzeli. Bolj naraven ritem. Super pesem. :)
��� pesem, ki povzame vse, kar je včasih bilo. Pa še lepo nam je bilo.
bravo. ko se naberejo spomini, ne rabiš dosti.
pravijo, da se zabubiš v zono udobja. kakorkoli je, se ti samopomembnost norišnice zazdi nekoliko smešna in se spomniš še tiste ... I'm ready when you are senyor ...
pozdrav
Do je čudovita pesem, ki kar zaboli od pristnosti!
Enkratno - neponovljivo - večno!
Moderno, bodlerovski. Opušteno i moćno. Neki put mi deluje sugestivno i lepršavo. Na pravoj si strani vetra. Art poesia u slikama !
Dopadami se . J liked.
Felix Orion Belgrade.
Tole je moralo izgledati lepo.
Če se boš odločil da še boš se
Peljal napiši takšno pesem.
Ker si nekaj pozabil...
Lep pozdrav
Irena
V tem zadnjih štirih verzih je odgovor! In še več vprašanj.
( spet) odličnen zaključek in dodana vrednost pesmi!
LpL
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!