OD DOMA BEŽIŠ
Opazujem te, kje hodiš,
kako po svetu blodiš,
brez cilja pravega -
da si čim manj, doma.
Pretirano potuješ,
po svetu pohajkuješ,
na zabavah srečo iščeš,
domov omamljen prideš ...
A kakšen je tvoj dom,
nudi zavetje ti, zaklon?
Še najdeš v njem ljubezen,
je kdo tam ljubeč in nežen?
Vem, pravi ni tvoj dom,
tam že dolgo je polom,
v njem vlada zagrenjenost,
vedno večja odtujenost ...
Mnogi z domov bežijo,
ker ljubezni ne dobijo,
da bi našli jo drugje,
tam zunaj, tam nekje.
.jpg "Nada")
Žalostna pesem in vse več je te žalosti in pesem je kot opomin ...
Hvala Nada.
P.S. Ko se družina podre, kljub obilici denarja, v njej ni več prave sreče. To pa najbolj občutijo otroci, majhni in odraščajoči. Pesem je posvečena znancu, za katerega mi ni vseeno ...
Tolminka,
lepa pesem - in vsak beg nas pripelje nekam, kjer so lahko nove priložnosti!
Lep pozdrav, Dejan
Lirski subjekt te pesmi me spomni na prešernove verze iz Soldaške:
Doma nikjer, doma povsod,
Obhodi dosti sveta
Zarad njega žene, dekleta
imajo prepir...
Najprvi stan, vojaški stan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 05. 01. 2026 ob 08:31
- Prebrano 194 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 68.16