
Ko zaspijo vsi vulkani,
me boš našel,
pod odejo skritih mest te bom čakala,
ko usahnejo vsa morja,
me imel boš,
nežna melodija sreče bo igrala.
Ko strohnijo vsi gozdovi,
me boš čutil,
iskro upanja boš sam prižgal.
Ko zgorijo vsa polena,
nametana v ogenj,
ki ne greje,
razumel boš,
ko ugasnejo vse luči,
in
zadihaš novi zrak,
me boš spoznal.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Anabea
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!