
Lahko noč šepetalci.
Ostala bom v polnočnem zvonjenju,
v poročni obleki, posuti s cvetovi
večkrat odrezanega drevesa.
Vse dokler me spanec ne premaga,
bom štela zvezdne utrinke
in vsakemu dajala tvoje ime.
Medtem, ko po tebi
padajo kosi zvezd,
jaz, budna, sanjam
in poskušam zakrpati najino nebo.
Prekrasna poezija.
Čisti užitek tole prebrat. Če pa je rojeno iz bolečine, zvezde pomagajo. <3
Branka,
res si lepo in doživeto napisala.
Lep pozdrav, Dejan
Tudi, če veš, da se neba ne da zakrpati z zvezdami, kajne?!
Lepa ljubezenska poezija.
LpL
No, tega pa nisem vedela�
Hvala, Lidija.
Lepo bodi.
Lahko noč šepetalci, ta verz pove Vse.
Čestitke,
lp, Caki
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!