Čudovito Miko ...

dobro jutro, Črni Kos. me veseli.

lp, m

Nežno in največkrat neslišno se vrti ta svet ... kakor ta pesem.

Pesem mi je utrnila refleks, 

ker meditiram že desetletja in se ozaveščam,

me zanima koliko se bom zavedal ko zapustim telo,

da sem "umrl", kajti vsako noč vstopam v astralni svet

in se večinoma ne zavedam da sem tam, šele ko se zbudim, se.

"potem ukaz

samica

ker si zaspal na straži"

V vojski sem v gardi bil 6 mesecev na straži, po en teden zdržema,

ker sem kot razvodnik vedno hodil od stražarja do stražarja sem ohranjal budnost,

no, zdaj ko se bližam odhodu, me intenzivno zanima koliko se bom zavedal prehoda,

kajti dogajanja v snu mi kažejo le šibko zavedanje kje sem in kaj se dogaja, no, dejmo videt kaj bo.

hvala, Nada, za lepo misel.

lp, m

ja, Svit, hvala za tvoj opažaj. to sem imel v mislih, da "bolečina belih "kristalov" in beseda "zavest", nista dve različni besedi.

lahko se lovimo, kaj je zavest in kaj je njena vsebina, ali ugotovimo, da kamen ne joče itn., ampak v pesmi je nekako izskočilo, čez dualizem.

nenavadnih, mejnih izskušenj je bilo nekaj, ko sem bil pa v nokdavnu, je bila vedno tema, črna kot noč. zato, ti težko sledim v tisto smer. že to, ali sem isti kot včeraj, je težko logično razložiti. zen majster pravi, nisem isti, pa tudi nekdo drug nisem.

bejž ga vedet.

lp

Miko, vse tvoje zgodbe so posebne. 

Lp

hvala, branka. tudi, vedno čakam na tvoje.

lp, m