Z najinim pogovorom je lažji postal njegov dih,
tema, ki jo je nosil, je tiho izginila stran.
V spominu še žari toplina starih dni.

Star razpadajoč dom, strohnjen od let in tih,
priča je časov, ko je upanje vstajalo vsak dan.
Z najinim pogovorom je lažji postal njegov dih.

Tam na tleh karte, razprte kot tihi vzdih,
babica, dedek — še prosita: igraj še en krog, ne odidi stran.
V spominu še žari toplina starih dni.

Tarok se vrača, v srce se naseli smeh,
vikendi dihajo, čas se za hip ustavi sam.
Z najinim pogovorom je lažji postal njegov dih.

V oguljenih stenah še vedno odmeva smeh
in milina hkrati — dom, ki je bil nekdaj hram.
V spominu še žari toplina starih dni.

In čeprav leta bledijo kot star papir in sneg,
ostane toplota, ki je nič ne vzame stran:
z najinim pogovorom je lažji postal njegov dih,
v spominu še žari toplina starih dni.

Tomaž Jevšenak