
Za gledališko zaveso
Je Žan poljubil metreso
Da to drži kot pribito
Ve Sanja - nič ni njej skrito
Sta Žan in metresa Liza
Šla prav čisto do konca?
O tem priča vegasta miza
In mrzko pismo brez sonca
Saj Sanja je Žana ljubila
Misleč, da je njegova draga
Prišla v zaodrje čist naga
Objela ga in poljubila
A Žan je zbrcal njeno rit
Se smejal in se šel napit
Besna Sanja maščevanje
Snuje - boljše kakor sanje
Policiji pismo piše
V katerem navrže zamere:
Žan je prasec brez primere!
Liza kurba - jo še nariše
Da se kurbata - ju ovadi -
Na javnem mestu - bliz odra!
Policija vdre odzadi
A groza, kaj vidi - dva modra
V obraz in trda mrliča
V dlaneh dva ostra noža
Krvava je ljubimcev koža
Le kdo bil je temu priča?
Nič bolj kot gledališče ponazarja, da je "življenje igra."
V zaodrju inkarnacij se preoblačimo v druge vloge
enega življenja, ki poteka v dejanjih nadaljevanj...
Hm, ja, reinkarnacije v katerih menjamo vloge na odru in zaodrju življenj. Sem se spomnila, da ko sem šamansko potovala, sem lahko dostopala do spominov na nekatera prejšnja življenja. Great spirit pa mi je preprečil videti nekatera življenja, ker je bilo preveč grozno in bi travmatiziralo mojo psiho in dušo.
Seveda pripisujem vso to izkušnjo kot možnost moje lastne imaginacije ...
Tako, da jaz sem skeptična do regresij.
Mislim, da jih človek ne bi smel narediti več naenkrat.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Kamena Strela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!