Občutki
brez imena,
ko pogledam
v tvoje oči,
besede onemijo,
sleparska igra
naju v šahu drži.

Skrivaj se me
dotakneš,
na moji koži
rišeš nedolžen greh,
prepovedane misli
se plazijo
po brezmadežnih tleh.

Sladka bolečina
me vabi,
naj sledim ji
na konec sveta,
nasmeh, ki ubija,
plete mrežo
okrog mojega srca.

Nenapisana pravila,
kaj je prav
in kaj se sme,
pred vrati
raja sediva,
morda
se naju kdo usmili
in jih odpre.

Jana Tof