
Je dihanje dovolj,
dovolj za božanje,
za hvalo pticam v letu,
za tisto mično kodranjem gladine,
ki ga dramijo skriti vzgibi?
Dihanje je dovolj
za opoj,
ki ga nosi belina oblakov
in prešerno zlato
cvetočih sonc pod njimi.
Takšno dihanje,
ki plaši angele
in pritegne norce,
dihanje
v ljubezenskem risu -
kjer sem še vedno
krhek
in ranljiv.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!