se Herkul skozi gnečo do Starega trga preriva
ga Neptun s trojico rek pred Mestno hišo izziva
Prešeren pred cerkvijo opeva skrivnosti kristal
ko priklonijo se zvezde razvnetemu dekletu do tal


na gradu zasopla izriše tvoje obrvi
mežika trolejbus z rumenimi očmi
na Tromostovju si ljubezen nadene neuklonljivi izraz
kavarne in reka, iskri se pegasti obraz


po ozkih strugah ulic plešejo rožnati boki
v meglo oviti se prebujajo bogokletni oboki
in hiše, jim sonce zariše kipeče obline
na nabrežju se Ljubljana skrije med bele blazine

sheeba