Nedokončana setev
Odložiš klin in ralo.
Vse je v zemlji —
počakáti je na vzklitje.
Nohte,
zapolnjene s prstjo,
čistiš z nožem —
večkrat se nabodeš.
S krpo,
nekdaj belo,
pivnaš kapljajočo kri.
Mesarska muha skrbi za zárod.
Odganjaš jo —
rane polivaš z vodo,
prste tlačiš v žep.
Pripravljaš se
na sončni vzhod —
zorana zemlja pri sosedu je spočita.
Pričakuje brane, setev in semena.
Perjad zboruje na daljnovodih —
Južni križ v daljavi.
Z zelo primarnimi, klenimi izrazi naslikaš čvrsto pesem. Podobe so žive in zadihajo z nami skozi lepo in trpko. Bravo! :)
.jpg "Nada")
Pesem pretrese drobovje, saj gre za podobe, ki jih nismo več vajeni. Borba za osnovno življenje je bila nekoč trda ... morda prav tega manjka ... ali pa gre za pohlep, da posejemo tudi sosedovo zemljo???
Pesem se zdi tudi kot alegorija in spomnila sem se na Prešernove verze "al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve ..." - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Dreu
- 03. 01. 2026 ob 14:20
- Prebrano 178 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 108.9