
Sonce se razlije po tleh,
kot da je nekdo razbil dan
in ga pozabil pomesti.
Vse diši po napaki v sistemu.
Tvoja odsotnost ni praznina.
Je preglasen šum,
kjer glasovi govorijo v jeziku,
ki ga nikoli nisem znal razumeti.
Včasih mislim, da me kličejo,
drugič, da me prezirajo.
Čas se danes obnaša nenavadno.
Najprej stoji.
Potem se razleti v vse smeri,
kot da je ura izgubila potrpljenje.
V enem od trenutkov sem star,
v drugem sem se komaj rodil.
Misli se mi ne vozlajo.
Razpadajo,
kot da bi nekdo rastavljal
moje notranje stavke
in jih prodajal po delih.
Kupujejo jih ljudje,
ki jih ne poznam.
V obrazih tujcev te ne iščem več.
Tvoja podoba se pojavlja drugje:
v svetlobi, ki utripa brez razloga,
v zvoku, ki ga ne znam izklopiti,
v reklami za čistilo,
kjer se nasmešek modela
nenadoma zruši v moj spomin.
Vse je preveč resnično.
In nič ni več moje.
Pesem me je nagovorila in se usidrala v moje misli. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Fionapanmor, zahvaljujem se za poklon.
Lep pozdrav!
Milan veseli me, da te je moja pesem nagovorila. Hvala za čestitke i za podčrtanko!
Ramiz Velagić - Žiga Lev
Marija hvala za čestitke. Lahko le dodam, da sem se odločil, da pesem, ki jo napišem ne objavim takoj na portalu kot sem to počel prej, ampak jo pilim in spreminjam po pol ure na dan, nekaj dni dokler pesem ni končno takšna kot si želim.
Lep pozdrav! Ramiz
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!