
Čuden sem bil
že kot otrok.
Ko sem razstavljal
besede, da so
padale v brezdanjost
in mi je oči
ovila mavrična
preja, da je
svet postal priča,
jaz tekmovalnost.
Ko sem raztegoval
neskončnost kozmosa
in s pogledom
ukrivljal čas
ter zatipal
sneg kot odejo,
ki krajino
poljubi v spanec.
Čuden sem bil
že kot otrok.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: En Ris
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!