ne sledim svojim željam,
ne segam po zvezdah,
izgubljam se v hiši
nihče se ne najde,
ki bi me — potegnil
izpulil iz hiše.
Zvestobe niti prijateljem ne dam
vse izpustim iz rok
vsi se prej ali slej razbežijo.
Sem v hiši
in tu je polno ljudi;
a sem sam,
nezvest svojim obljubam.
Sem samo še vsak dan
opora za tiste,
ki tukaj živijo;
da kuham
in perem
in jih vozim povsod,
da lahko oni živijo
kot včasih lastnik
in hišni despot.
Vsak dan, zjutraj,
poiščem nove stihe,
da jih Vam napišem.
Tudi Vam nisem zvest vsak dan.
Kakšen dan preprosto ne morem
biti tak kot sem vsak drugi dan.
Če bi bil v nekem življenju
pes,
potem bi bil zvest,
tistemu,
ki bi mi vrgel sočno kost
in me popraskal za ušesi.
Tako pa sem nezvest tudi samemu sebi.

Tomaž Jevšenak