Izgubljen, izgubljen.
Pesek je ušel med prsti.
V dlani držim le še zrak.
Izgubljen, izgubljen.
Nič se ne obrne na bolje
življenje je stopilo
na zamrznjeno polje.
Vse dobro je pobegnilo,
kljub temu, da sem bil na dnu
se je to le še poglobilo.
Kar naredim je le stran vržen čas,
kar diham je le še
postan zrak in smrad.
Voda je led
in sonce zmrzuje,
srce je led
in dih le še izdihuje.
Izgubljen, izgubljen,
vsak dan bolj tonem.
Ne lovim več vej
mimo katerih potujem.
Ni več objema, ki bi me želel,
ni več poljuba, ki bi si ga želel.
Tisto za čemer sem se gnal
je le bedna iluzija.
Sem le star vojak
in bojno polje
je moja domovina.

Tomaž Jevšenak