Nemo gledam
kako mi ure, dnevi, meseci in leta
spolzijo skozi prste.
Sem kot pes,
ki neuspešno lovi svoj rep.
Starejši sem,
hitreje gre čas
in hitreje se lovim v krogu,
kakor, da vse hitreje
zaman lovim sebe.
Kje sem? Kdo sem?
Kaj je ta stalnica,
ki ostaja,
ko jaz potujem skozi čas?
Spomin? Kaj če ga izgubim?
Sem še jaz?
Ali morda spolzim tudi sam
skozi lastne prste?

Dejan Živko