Snežinke pad je v ostrem kotu,
izbriše misli ti z radirko,
obleče dan kar v trenirko.
So bele late tam na plotu

in mraz lovi se spet s koraki,
ko riše rože si na šipe.
Grebeni - z lovkami so sipe;
v pozabi so rdeči maki.

Svetloba vstane ven iz teme,
zvečer potone vanjo mirno,
podajata si naše breme.

Tam sidra, glej, se v jutri starka,
obzorje vedno bolj je širno;
oblak prepikala sta žarka.

nada pecavar