
Na začetku je vedno beseda.
Na koncu: umolk.
Ostanejo neizbrane poti,
prezrti trenutki -
mastna vaba in trnki
obžalovanja.
In
ostaja post za izbrane
poti.
Trenutki uvidov,
mogočni, divji tokovi
med čermi -
in vsi / mi
le sopotniki
v svoji golosti,
k besedi -
njenem neskončnem razkošju
in bedi.
Veoma lijepo. I poučno. Ali ne više za one koji incidentom zovu ljubav prema knjizi, razmišljanje, vjernost, ljubav, odgoj, skromnost, darovanje potrebnim, pristojnost, odricanje za nekoga...
Pozdrav,
mp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!