
Na odru življenja lutkar
Nerodno vleče niti in ponavlja iste gibe
A ona ona bi rada samo plesala
Preizkusila je nekaj novih korakov
Zapletla se v niti
In z glavo udarila ob deske
Ne meneč se za buško
Dovoli lutkarju da nadaljuje s svojo predstavo
V brado si zašepeta
Poberi se malena
Kajti to je samo še ena od vlog
Saj, če dobro pomislim, smo res samo lutke
in ni da bi obupal :D
Dobra!
Danes bo pa sonce, Marija
Dovolimo, da prepotentni amaterji vlečejo niti naših življenj.
Pa pustimo... naj tak svet gre v maloro.
Sonce je praviš... Naj nam sveti.
Marija, hvala za dotik.
Bodi svetloba. Objem.
Včasih se zalotim, da sem kot lutka,
prsti usode premikajo niti mojih početij,
četudi bi včasih hotel drugače me premikajo kamor nočem...
A ker prebujen vem, da sem hkrati lutkar in lutka, vem da je vse v mojih rokah...
Branka,
oder življenja je lep - uživajmo v predstavi! Lepa pesem.
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, hvala. Danes sem ponovno brala tvoje sonete. Hvala tudi zanje.
Vse dobro.
Se je treba boriti z usodo, lutkami in seveda lutkarji v iskanju Svetega Grala.
Lep pozdrav, Marko.
Dobro je igrati za Dobro! Ampak, na oder življenja stopajo tudi igralci z druge strani.
Res je. Vsak ima svojo vlogo in odigrati jo mora. Ni pa vseeno kdo drži niti, nam postavlja nogo ali pa podaja roko.
Caki, hvala da si se ustavil.
Lepo bodi.
Marko, hvala za dotik. Življenje je gledališče, je izgubljanje in iskanje... Usoda je scenarij, ki ga lahko spremenimo.
Bodi lepo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!