
Tistega večera nisi
požel samo aplavza
za pesmi.
Odklenil si srce
in z dotiki zadrhtel,
kot bi se sveta os
minljivega sveta
premaknila vame.
Tistega večera nisi
požel samo aplavza
za pesmi.
V lakoti in žeji
si razpel modrino čez nebo,
vanjo prižgal kres,
da so se zvezde
v tvojem glasu
razcvetele.
Tistega večera nisi
požel samo aplavza
za pesmi.
V zapuščenem raju
si napolnil vse vodnjake
z očaranostjo dotika;
v lakoti in žeji
prebudil veter,
iz mavric zgnetel dež,
da so cvetovi in pleveli
isto noč
vzklili v molitvi.
O, madonca, tole je pa prekrasno upesnjeno. Poklon! Kakšne lepe podobe ... <3
No tole pa je prava lirična poezija.
Čestitke!
Lp, Marija
lepe prispodobe in simboli v močni lirični pesmi.
LP, L
Sem vesela za odzive, hvala za podčartanko *-*
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!