
Misli hodijo v krogu,
ki se pretvarja, da je pot.
Blodijo v megli, kot gobavke
in se sesedajo vase.
Dolge, predolge so,
razvlečene sence ob štirih popoldne,
ko se dan začne mečkati s temo.
In ker ga je premalo,
se zima razbohoti v prostoru
z zazankanimi izdihi
in svetloba naredi samomor še preden zažari
in je stanje,
razpoka v svetlobi,
ker beseda izgubi ostrino samurajevega meča.
Ostane le raztegnjena sivina,
zamrznjene zavesti.
In nekaj bije brez ritma.
Nekaj čaka,
brez pričakovanj.
kr dobr gorejo (žarejo), Gorenka,
ti verzi
lp RA.j.
uf, kako mehek vozel poln trdote konca
Lepa je kot meglice nad jutranjo roso.
Objem, draga Marija.
Hvala vam za branje in dotik:
Rajko, Irena, miko in Branka
Vsem vam želim lep, sončen dan, če bo le mati Narava za to :D
Marija
Naj bo smelo pričakovanje in naj bije v ritmu.
Lp, Caki
Čestitke za pesem, ki nas hitro ujame v svojo zanko!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!