Ko odideš, se ne vračaj,

odgovorov ne išči,

pogleda raje ne obračaj,

če res moraš-, me obišči.  

Jaz sem takšen, ti drugačna,

nihče zamenjati ne more,

pot obstaja, žal napačna 

in rešitve še bolj nore.  

Kar bilo, bilo je v redu

in pozábiti ni treba,

a zdaj tvojemu pogledu,

pomembna druga bo oseba.  

Več ne bomo o usodi,

po svoje bo vse teklo,

kakor bo, tako naj bodi,

nama se je pač zareklo.  

Začela sva počasi,

zaključila hitreje,

bili so redko lepi časi

in midva imela sva ideje.

Kar zdi nocoj se večno,

zjutraj mine kakor sanje,

danes še morda presrečno,

jutri se pokaže stanje.  

Ni prijetno, a kaj morem,

utrujen sem od vsega,

saj ne vem če sploh še zmorem,

in do kam to meni sega.

RK