Dragi bralec, mar ne veš,
da Opazovalec ni opazovalec?
Je pa neviden, nemerljiv, nepojmljiv, 
vseprisoten del fizikalnega sistema.
…
V temi stvarjenja
svetloba stoji pred dvema režama,
tiha kakor molitev,
ki še ni izgovorjena.
Val se razlije kot kadilo,
ustvarjeni udeleženec se zbere
kot misel v srcu,
in Božja moč stvarjenja
se ali skrije v neskončno širino,
ali se razodene v točki.
A glej —
ne meri Ga oko,
ne dojame Ga razum,
ne tehta Ga naprava,
temveč Troedini Pogled dopusti, da se pokaže točka:
Oče, ki vse drži,
Sin, ki vse prehaja,
Duh, ki vse prežema
in zrušitev možnosti
v manifestirano resničnost,
ki nakazuje, da ta obstaja
kot potencial Njegove kreacije,
ki se po volji Stvarnika ne udejanji,
dokler ni dana v zaznanje.
Ko ni opazovalca,
svetloba poje kakor zbor brez besed,
ko je opazovana,
poklekne v eno samo sled.
Ni protislovja,
le skrivnost poslušnosti.
Trojica ne stoji zgolj za zaveso,
ne stoji zgolj pred zaslonom sveta,
ampak zunaj njega in v njem —
kot neskončna in nepojmljiva Navzočnost,
ki ne razbije valovanja,
temveč ga nosi do opazovalca,
in dekoherenca se manifestira v točki.
O, sveta Neizmerljivost,
ki vidi brez posega
in spreminja brez prisile,
naj tudi jaz stojim
med režama svojega srca,
in naj me Tvoj pogled
razsvetli z neustvarjeno lučjo,
ki ne valuje in nima delcev.

Dejan Živko