
ko se vse to obrne
ko bosta sij in pozlata
farizej
in ti
tat
zaslepljen od prelesti
in moči
minila
bo gledal
kako odstopa lak
s tvojega tesle
sprhni denar
pušica tvoje radodarnosti
tvoje upanje
in rog
ker hoče ostati skrit
njegov pevec blodi
ali pa ima zadrgnjen vrat
ko ukradeš svečnik iz srebra
teče za tabo
na
pozabil si ti dve srebrni žlici
in ti ga ne poznaš
saj to je lukec
študiral je
in se skurbal
za krompir ukraden
bi sekal roke
strgal z božička lažnive cape
potem pa lizal med
iz tujih panjev
ker ti je gnusoba
vsak pastir drobnice
pevec
ki z milozvočjem
išče pot nazaj
in celi svoje rane
revež
nalomjeni trs
stenj ki tli
ko se vse obrne
jutro, branka.
v zadnji vrsti blizu vrat
slutimo sij pozlate
s ceste grabi mraz
polnoč je
Dediščina: iz česa smo uliti in v kaj se stopimo ...? Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!