
Pozabljivost je kot stena
Polna različnih plasti
Danes sem se pozabila zakleniti
Pa pobegnem od sebe v bližnji hrib
In zapustim krog izpolnjen z depresijo
Ki je glavna sestavina esencialnih surovin
Krog ki se kadi in duši življensko bit
Obstajajo besede ki zmečkane lepo zagorijo
A če bi jih pustila bi verjetno več povedale
Od tistih ki sem jih s seboj v posteljo odnesla
Potem snovi ki iz dneva v dan
Hodijo za menoj
Zjutraj pa vidim psa ki ves razigran
Teče po dvorišču in v gobcu drži
Moje velike besede
Mislim, to je pa tako doživeto, samorefleksivno in kulsko napisano. Zmaga pa podoba psa, ki v gobcu drži tvoje velike besede. Vse si lahko predstavljam. In, res, zmečkane besede so tudi pri meni že lepo gorele. Še več pobegov v hrib ti želim. Pošiljam celo naročje malih radostnih sonc :D
Kamena Strela, ki ve kaj je zivljenje.
Hvala ti za mala sonca.
Objem
Zelo dobro, le namesto "cel razigran" - "ves razigran" .
Ali pa kar: Zjutraj vidim razigranega psa ki teče po dvorišču ...
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala, Milan. Cel mi je ušel.
Popravljeno.
Naj bo to leto polno lepih trenutkov.
Srečno!
Pesem mi je zelo všeč, posebno še metafora:
besede ki zmečkane lepo zagorijo
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!