Ljubezen sem zaklenil v izbo,

nekam daleč v kot srca.

Vtisnil sem si tvojo risbo,

tvoj spomin v srž duha.

Pazil sem vsa dolga leta

da spomin ne bi zbledel.

Na krilih tega sladkega obeta

v ljubezni silni sem gorel.

Letel sem blažen med zvezdami

dlje, kot seže uma moč.

Saj le glas srca me vzdrami,

da premagam temno noč.

Ob pitju vina nikdar trezen

nisem bil v hrepenenju.

Popito vino in ljubezen

držala sta me pri življenju.

A temna, ostra kakor britev

kot hlad leden in blisk preteč

od tebe prišla je prekinitev,

se shladila je ljubezni peč.

Zdaj v sovraštvu si do mene

ker takrat sem prizadel

v kali tvoje nežno seme-

v krogu drugih se vrtel.

Dojel prepozno sem to mejo,

prek katere ne bi smel.

Zdaj ovit sem sam v odejo,

kjer nekoč sem tebe grel.

orfej