stal sem v kuhinji
luč je brenčala kot utrujena žuželka
in sem pomislil
to je to
ne na veličasten način
ne s trobentami
samo hladilnik je brnel
in včerajšnja kava
je madežila skodelico

junaki ne vedno zapustijo hiše
včasih se naslonijo na pult
v nogavicah z luknjami
in se sprašujejo
ali je mleko še dobro

bral sem o vojni
o moških, ki so prečkali reke
z drobovjem v rokah
a danes zjutraj
je bila edina kampanja
odločitev
ali naj se obrijem

življenje ne brcne vrat
počaka
da se usedeš
potem pa si odkašlja
vljudno
kot da mu je nerodno, da te moti

nekoč sem verjel
da bo smisel prišel pijan
zamahoval
zlomil stol
se preglasno smejal
a izkaže se
da večinoma šepeta
medtem ko si zavezuješ čevlje

epski del
je vztrajati
plačati račun
pomiti krožnik
znova
odiseja vračanja
v isto sobo
in da je ne imenuješ zapor

pogum je
iti v službo
ko nihče ne gleda
ljubiti nekoga
brez esejev
izgubiti
in iz tega ne narediti romana

moja manjša misel o življenju
je to:
težko je
a gre v žep
in če jo tam pozabiš
bo ves dan
trkala ob tvojo nogo
in te spominjala
da še hodiš

nocoj bom sedel
morda s pijačo
morda brez
in sveta ne bo konec
kar je že samo po sebi čudež

jutri
bom isto majhno misel
spet mislil
in jo nosil
kot top nož
uporaben
ne lep
a dovolj

Hors