Majhna in neznatna
v blatnih supergah
stopam k pečinam.
V dolini se kot kače
vijejo vasice.
Zapuščam sijaj lučk, decembrskih daril.
Hitim med skale, lubje, mah.
Mogočna Kolpa
ubira svojo pot.
Zrem v jutranje meglice,
jame, brezna, vrtače.
Krivice, bolečine,
drveče kolone vozil.
Med gomazečimi gosenicami,
čebulicami narcis,
v družbi bukev, smrek, borovcev,
orlov in sokolov
si razpustim lase.
Pobožam zemljo.
Štejem vsak njen
vdih.
In izdih.
Lepa pesem.Nežna, mi je zelo všeč :) pozdravček
Super!
V sanskrtu obstaja čudovit verz,
ki se glasi takole:
अणोरणीयान्महतो महीयानात्मास्य जन्तोर्निहितो गुहायाम्
aṇoraṇījānmahato mahījānātmā’sja džantornihito guhājām
manjše od najmanjšega (a hkrati) večje od največjega, duša, se skriva v srcu vsakega bitja ( Kath.U. 1.2.20)
To še najbolje opisuje tvojo današnjo pesem in njeno avtorico.
prijazen pozdrav RA.j.
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Majhna in neznatna
... v resnici pa velika in pomembna
ker čutiš s ❤️
Zelo mi je všeč. Čestitke!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Priya
- 23. 12. 2025 ob 13:32
- Prebrano 251 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 86.86