OD TAM ME OBJEMI
Vem, da nekje si,
odšla si, ne spiš.
In mene boli,
ker tu ne živiš.
So vrata zaprta;
nazaj te ne bo,
so okna zastrta,
odšla si v nebo.
Ostala sem sama;
le kje si? Nekje...
Smrt je med nama
in moje gorje.
Saj vem, da si živa,
a vseeno boli.
Nebo te zakriva,
in to me skeli.
Od tam me objemi,
polepšaj moj dan.
Mi žalost odvzemi,
ne hodi več stran.
Tako presunljivo lepa pesem, kar občuti se bolečina skozi pesem...
Moj poklon.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 21. 12. 2025 ob 22:16
- Prebrano 157 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.31