
Dan skrajno kratke svetlobe
odpira prehode
med svetovi.
Levja vrata,
z odmerki palmarose.
Megla je dovolj gosta,
da se ne opazi
zavajajočih smerokazov
v oboje hkrati:
naprej in nazaj,
navzgor in navzdol.
Oboje povsod,
oboje vselej.
Spiralni hod,
kjer se spočne
žalovanje
in se posreči kak
izvir samotnega
strahu.
Pa vselej dvojni pogled
in nebroj drugačnih načinov,
da prehajaš
skozi levja vrata -
z odmerkom palmarose
majčkeno drugače.
Zavrtiš čas po svoje,
premakneš prostor po svoje,
brez haklanja na ostanke
pritepenega
greha.
Ne zaustaviti se na bogatstvu ovakvih stihova znači zalutati krivim iskorakom.
BRAVO! Moje čestitke i lijep pozdrav.
mp
hvala Mirko za kompliment, a vsaka ušesa imajo svojo pesem *-*
Tudi mene se je dotaknila, bi pa edino zamenjala izraz za haklanje, saj pesem ni ravno napisana v narečju,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!