Te dni je Ljubljana zavita v meglo, pa tudi v praznične lučke - kot skrivnost, ki se sramežljivo razkriva, a ne povsem. V Centru za poezijo Tomaža Šalamuna nas je kot običajno sprejel prijazni Miha Maurič. Čakali so nas tudi že Mentorji, ki jih je bralkam in bralcem svojih pesmi na Pesem si večeru poklonil JSKD, s pozdravi Barbare Rigler, producentke za literaturo. V tej številki Mentorja (4/2025) je namreč objavljena tudi recenzija zbornika Pesem si 25, ki jo je zapisal Dominik Lenarčič.

Tokrat smo prisluhnili pesmim sedmih pesnic in treh pesnikov. Bralni večer je otvoril urednik Milan Žniderič, ki je poleg pesmi iz zbornika prebral tudi eno iz novo nastajajoče zbirke o taksistu. Sledila je pesnica Aleksandra Marijanović s svojimi ganljivimi pesmimi o iskanju ljubezni po smrti ljubljenega in o razlogih za pisanje.

Obiskal nas je  Faeq Al Khatib, ki je prebral svoje tri pesmi v arabščini, jaz pa sem posodila glas prevodom (Marka Skoka, Irene Pajnik Beguš in Marije Praprotnik), ki spremljajo njegove tudi v zborniku.  Felicita Medved je brala pesmi iz zbornika in še eno aktualno o boju z vetrnicami oz. njihovimi postavljalci. 

S protestniškim vzdušjem je nadaljevala Jana Kolarič in nam prebrala nekaj svojih aktualnih sonetov, s katerimi se odziva na dogajanja v družbi in na politični sceni. Neža Vilhelm nas je s svojo ljubko spremljevalko znova potegnila v intimnejši svet, v katerem se telesna znamenja razraščajo v duhovne sfere in skozi katere se zavemo, da imamo v sebi še veliko nerazjasnjenih plasti, te pesmi pa nas izzivajo, da se soočimo z njimi.

Evelina Žefran je nadaljevala ponotranjeno vzdušje, nam kot drobne žarke osvetlila spomine, ki opredeljujejo naše bivanje in nas spomnijo na neizogibnost minevanja. Tudi Maja Valič je brala pesmi iz zbornika in pesem, ki prek otroških in odraslih misli spregovarja o (vseživljenjskih) strahovih. Za konec nam je Dan Grešak prebral svojo pesem, ob kateri smo se zdrznili: vsem se zdi, da so drugi že dosegli vse, mi pa smo še kar na gradbišču ...

Foto: Dan Grešak, Ana Porenta in (skupinska) Miha Maurič

Za zaključek sem prebrala pesem Angel Mateja Krajnca, ki se je moral žal opravičiti. Tudi nekaterim drugim je lastna bolezen ali pomoč drugim preprečila prihod. Večer, poln raznolike poezije, nas je znova povezal in spomnil, da je pesnenje motrenje in razkrivanje sveta in da pesmi prenašajo mnoga sporočila tistim, ki jim pozorno prisluhnemo.

Dan nas je v vlogi direktorja ZRU, ki omogoča delovanje Pesem si, še spomnil, da si lahko omislimo zbornike portala, Pesem si majice in lončke tudi tako, da  obiščemo spletno trgovino knjiga.org.

Hvala vsem, ki ste delili z nami svoje pesniške svetove in nas obogatili s sporočili vaših pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste nam prisluhnili.

Ob slovesu smo si zaželeli lep konec leta in še več branj v živo v naslednjem ... Naj nas v novo pospremijo tudi pesmi!