V meni živi sogovornik
(jaz mu pravim Gospod).
Nekoč se je zdelo,
da je le nadzornik.
Zdaj vem, da je tisti,
ki kaže mi pot:
v svobodo, iz ječe.
Ker nisem zapornik!

On edini je zvest
(srce to verjame),
ki vedno je z mano
na križiščih vseh cest.
Ko nimam nikogar,
me vedno objame:
odpušča mi grehe,
ko peče me vest.

Le z Njim res živim
(saj On je Življenje).
V Njem najdem pogum,
ko v temi trpim.
Edini je z mano,
mi lajša trpljenje
in kaže mi razlog,
da se veselim.

Katarina Ambrož