kostanjeve oči
nisi mi povedal kako se postaraš
postaneš pust
kot zimska cesta na nedeljski dan
kako vse luči in božički
ne ogrejejo srca
ko prosiš zanjo
da bi ne trpela
in ni nikogar ki bi slišal
preberem ji prijateljevo pesem
moje orhideje sem odnesel na smeti
spremenile so se v slamo
in jaz
se spreminjam v ravnico
ustrašim se črnega konja
a pokrije me z grivo
kot prjatelj
ker je v njem
kot slutim
znana duša
mogoče deklica
ki v nekem času
boleha
in se mi smeji
miko, konj, griva, deklica ... presunljivo lepo
Pesem, ki izkazuje občutljivega duha, altruizem in nežnost. Bogati simboli podprejo zgodbo, ki jo slutimo ...
Čestitke, lp L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 17. 12. 2025 ob 23:16
- Prebrano 295 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 98.34