
Nosim nečije srce u sebi
čujem ga kako otkucava
Nerazdvojna smo celina
ma šta pomislila
to je misao njegova
Ne plašim se ničega
strah bi njega uplašio...
Ne želim da se promenim
sudba bi me vratila na isto,
u ono što sam oduvek bila -
Mesec i Sunce toga srca
Najdublje čuvana tajna je nečije srce u meni:
jutro svakoga dana
pora najužeg dela kože
početak svakoga kraja
grana života u šumi
ispružena do svemira
da zvezdama nadu sačuva.
Nosim nečije srce u sebi
postojim dok ono postoji
Hvala, Svit
mirko,
Irena
Napisala šta stvarno osećala
M...
Kljub nekoliko klišejskemu naslovu in tudi pridiha romantike, pa je pesem zelo prepričljiva, saj utripa s sencami dualizma, ob tem pa se zazdi, da bi si želela vsaj za trenutek dotakniti tudi nadrealizma. Tudi če se motim, je to le dokaz, da sem jo posvojil. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala, Milan Ž. - Jošt Š.!
Pišem šta trenutno osetim, mislim... liriku doživljavam kao haiku
M...
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!