ja, tako sem zrasla ...

if

bolj sem imel v mislih moško hipohondrijo, ko človek misli, da je nekakšen velikan in da je njegova bolezen velikanska. ampak, mislim, da te razumem.

lp, pi,

m.

Kri=življenje,

Jehove priče jo ne sprejemajo,

mene pa vsake toliko pokličejo,

jaz lahko kaj prikrijem, kri pa ne.

Izvidi me vedno malo znižajo...

menda imam kri, ki jo lahko vsak dobi...

vse povedal. hvala, Svit.

lp

Veš, Miko, res je, da vsak človek enkrat postane velik, eni se taki že rodijo, eni z leti (in teh je največ), dozorijo, kot kakšen plazilci, se iz leta v leto levijo, odložijo svojo premajhno osebnost in si nadenejo večjo, potem so še taki, o katerih pišeš, pri njih je pa ključen prelom, klik, ponavadi na kakšnem hodniku urgence, ali onkologiji eksplodira strah in spoznanje, da je življenje eno samo (bi rekel Pavček, ali kdo že?)

... in takrat, če le niso preveč zakrknjeni, v trenutku ugotovijo, da je svet čisto nekaj drugega, kot so mislili.

Ups, oprosti, ker me je zaneslo.

M

rad imam dolge komentarje. ja, kot da bi različni ljudje radi postavili na prestol vsak svojo resnico. kot da nas vse obvladuje nek temeljni afekt. ko rečeš, da je vesolje živo in skrivnost, da je življenje nekaj večjega, ti zagovornik nasprotne resnice vrže pod nos, da kamen ne čuti, da si se vrezal v prst. rečeš vse je eno, in pripomni, da sta prašič in nož tudi eno. spregovoriš o lepoti razsvetljenja, on o halogenkah , ko rečeš, da biti izvorno so pripada sreča, spregovori o dvigu cen v diskontu. vse odlično razume. toda, ko vzameš negacijo za izhodišče moraš biti zmeraj na preži, ali pa zanikati sam sebe. kar je videti vsebina je samo čustvena manipulacija. vse je na različnih ravneh, vsak ima svoj prav. in "spoznanje" je zastonj.

pozdrav, Marija,

m.

Sedaj, ko sem šla ven s psičko, sem se spomnila še

... na vseh petdeset odtenkov sive, ki pa obvladujejo vse, kar je vmes :D

pa pa M

prosto po prešernu