
Ne vem točno kako,
so mi letos vsi uspeli spolzeti med prsti.
Ljudje, trenutki,
dotiki, kraji.
Morda so bile krive
premalo sklenjene dlani,
prevelika pričakovanja,
morda napačno izrečeni uroki,
a ko pomislim za nazaj,
so se čisto vsi,
spretno,
kot najbolj droben pesek
izmuznili skozi špranjo leta.
Nič ni ostalo.
Niti toliko,
da bi lahko znova napolnila
tisto
posodo z oblinami.
Tisto, ki jo lahko
znova in znova obračaš
pa vendar vsakič odmeri
isto vrednost
- časa, občutka, človeka.
Dokler se posoda ne razbije, je še vse bp, ampak tudi potem, ko se, je vse bp :)
So se čisto vsi
spretno
kot najbolj droben pesek
izmuznil skozi špranjo leta.

Svit, malo inventure ne škodi.
Novim stvarem je pa treba dati čas in prostor.
Rupert, hvala tudi za tvojo misel.
Na koncu je vse dobro.
Dobro napisana, čas vse obrača, človek obrne. Vse dobro :)
Odlično se bere tole v letu brez odličnosti.
Sem pa obstal ob verzu: tisto z oblinami posodo.
in premišljeval, kako naj bi razjasnil pomen.
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala Milan, peščena ura ima obline :)
Vsaj meni se zdi tako. Stvar interpretacije, najbrž.
Ja, sem razumel, ampak se sliši arhaično oz. prisiljeno.
Če hočeš obdržati to zaporedje, potem predlagam vsaj predah in "tisto" v ločen verz:
tisto
z oblinami posodo
Boljše pa je preprosto: tisto posodo z oblinami
Tu pa predlagam "tisto posodo" v svoji vrstici.
Milan Ž. - Jošt Š.
Ah, seveda. Popravljeno.
Hvala za navigacijo :)
Špela
Odlično se presipamo skozi pesem! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Tako je ja dobro opravljeno in popravljeno in pesem je
... super.
Čestitke!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Ajdovakasa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!