
On ti je vsilil misli,
polnil glavo s kaj-vem-čim,
on je nizal svoje zmage,
tvoja žalost zanj je
kar za ogenj je bencin.
On kričal je vsakič znova
za vsak ''Ne'' in ''Ne, ne bom'',
on verjel je – še verjame
vsemu
kar te vleče k tlom.
On ni več v svojem telesu,
ne pozna ga več srce.
Zelo sem prepričana, da če nas nekaj vleče k tlom, to ni samo negativno, lahko da slišimo pod zemljo božansko glasbo, :D ki nas prevzame do te mere, da se moramo gibati v ritmu z njo. Če nekdo vztrajno ponavlja - ne, ne to ni to, ga morda človek vpraša, - ja kaj pa potem iščete?- ;) Saj je že vse tu - in ti boš odgovoril - okej!, morda imava oba prav
Mislim, da tudi ona sploh ni bila žalostna, samo malo se ji je zatikalo v grlu.
Pesniški pozdrav, Kamena Strela
Pesem, ki ima potencial. Ogromno je prostorov, v katere bi morala vstopiti. Zapre pa se že v samem začetku: naslov bi moral biti Ona. Še boljše bi bilo, da beseda "on" izgine iz celotne pesmi, saj si ne zasluži niti tega "prostora" ...
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Anabea
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!