Danes je praznik

Ta za nekaj dni nahrani človeka

Ignoriraš zgago ignoriraš mačka

In te od nore sreče tako napihuje da iščeš samoto.

Blagor tistemu ki se lahko sreče prenaje

Prižgem svečo ki lepo počasi gori

Kot upanje

Brez utripanja

Le kje se dobi tako kvaliteten plamen

Znanstveno še ni dokazano

Zakaj človeka vedno nekam žene

Tudi iz teme v temo

Res pa je da vse teme niso enako temne

Zdaj se že v tisti ki si mi jo zadnjič pustil

Nekako sproščeno usedem 

In se spomnim pregovora klin se s klinom zbija

Pa začnem po njem tolči kot opit pianist po črnih tipkah

Ker belih ne vidi

Rezulat te nove tehnike starih modrosti je tak

Da zdaj brskam po skrinji in iščem led

Ki ga moram položiti na nogo

Pomehkužili smo se ne zdržimo več

Ker nekaj časa nikamor ne morem

Začnem razmišljati na glas

Pa mi eho vrača misli podivjane kot pes

Ki so ga po dolgem času s ketne spustili

Na ketno se navadiš ravno tako kot

Na nogo ki ti dvigne samospoštovanje

Ps na naslovnici vodilnega časopisa naslov s poudarkom

A lahko iste nogavice obujemo več kot enkrat

Seveda lahko si rečem

Ker v butalah vse štima

branka