otroci ruševin
noč je
na cesti ni več avtomobilov
pred hotelom
z muko parkiran avtobus
v tebi veter
ki lahko spravi v blaznost
niti sonce
niti luna
nekaj vijoličnega
o čem so govorile barve
trepetanje listov
srce narezano na kockice
potem zloženo skupaj
na novo v mozaiku
kdo ve
je to veter
mediterana
slikar s slamnikom
vino z okusom zemlje
kjer raste
vse kar ti čute poteši
usnula cesta
ki molči
Izkusil sem brezdomstvo,
na srečo sem ga sam izbral,
da bi izkusil presežno, tako izpostavljen
sem ga tudi doživel, toda biti brez doma je ponižanje...
Poslije čitanja može se ostati jedino pod impresijom koja ništi um. S moje strane čestitke. I još jednom ČESTITKE za snažan poetski uradak.
lpm
grenak je pesek na licu
sprijet v negibno solzo
hvala vam za pozornost in vaše odzive. hvala, za izbor.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 12. 12. 2025 ob 01:22
- Prebrano 209 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 119.18