Za svoj ples potrebujem plesalko,
pridušene luči in star parket.
Nežna melodija v ozadju naju zaziba,
ansambel pritajeno igra.
Pesem se z najinimi čuti igra,
rjuhe v vetru nežno plapolajo,
mestne luči sem ter tja naju božajo.

Čutim dotik tvoje kože,
topla sapa iz tvojih ust
mi zašepeta nežne besede na uho.

Zvečer sem oblečen za ples,
in zato bi s teboj,
z mojo sanjsko plesalko,
odplesal tja gor —
do najinih nebes.

Tomaž Jevšenak