Jesenska megla
pod dahom zmrzali
zašelesti listje
ki pokriva gomilo
in megla ga boža
s svojimi sivimi prsti
težkimi kot svinec
in tiho
kot da ni nič bilo
drevesa pojo
o smrti
ki se vleče
skozi zrak
še zadnji list
pade v nem vrtinec
zadnja zarja
v krvavem siju
tiho zemlja vzdihne
nad mano
nad mojo
neskončno
tišino
lirika s pridihom morbidne temačnosti ... Jesen kot napoved minljivosti - precej posrečeno.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
- 06. 12. 2025 ob 18:18
- Prebrano 209 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 126.99