Ko me pokličeš, Ljubezen
So dnevi, ki oblečejo strahove
in v gubah skrite so usode klete,
z grenkobo si okitijo vratove,
črnino misel zanje vztrajno plete.
Do roba teme sežejo roké,
tam sence so kot nežne svilne čipke
in konec niti v vozlu kot gorje,
ki ga razdrem, da sparam temne tipke,
saj s tožnim molom dan v kokon zaprejo,
kjer stvori čudni, bitja plameneča,
zajedajo se v vse, ime ti strejo,
da te ne more več pozvati sreča.
A ti še znaš – ljubezen, zašepečeš
in poči mrč, z objemom mi ga slečeš.
razdrem, da sparam tiste temne tipke
poklon, Irena
Irena,
lep in melodičen sonet.
Lep pozdrav, Dejan
sem moral pogledat kaj pomeni mrč ... Všečno
Hvala, mojstroma Dejanu in Mateju!
Kako lepo pi. :) ljubezen vse premaga <3
Najlepša hvala, kamena strela
ja, če je ljubezen :) včasih se le zdi, da je
Objem
pi
So taki dnevi ... lepo tečeš, še lepše zaključiš ... z objemom mi ga slečeš.
Lp, Caki
ljubezen kot tolažnica, lepo.
LP, L
Najlepša hvala, Lidija.
Objem tudi zate :)
Dragi Caki, hvala, ja malo rabimo, da nam je dan lepši ...
lpi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 06. 12. 2025 ob 19:20
- Prebrano 471 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 315.69