abiogeneza se lahko naredi iz sebe
slišal sem stare potepuhe na koncu šanka
ki so se spet prepirali
o tem, kako se je svet začel -
eden je mahal z mastno žlico kot prerok,
drugi je skušal obuditi pomen
z dna odkrušene skodelice.
vztrajali so,
da mora nek nevidni najemodajalec
podpisati najem za obstoj,
sicer se nič ne bi premaknilo,
nič ne bi vzplamtelo,
nič ne bi prilezlo iz toplega blata
in reklo kaj pa če.
a noč zunaj je brnela,
ulične luči so utripale kot napol pijane kresnice,
in veter je dišal po oddaljenih nevihtah -
nevihtah, ki ne prosijo dovoljenja,
preden iz peska izklesajo gore.
srknil sem nekaj poceni in ostrega
in pomislil na tiho potrpežljivost
molekul,
ki so se milijone let drezale med seboj,
kot osamljeni stalni gostje, ki
poskušajo začeti pogovor,
po nesreči izumijo poezijo,
po nesreči izumijo lakoto,
po nesreči izumijo nas.
ni bilo potrebnega nobenega groma,
nobene nebeške birokracije,
nobene z zlatom žigosane odredbe.
le čas,
in toplota,
in trmasta volja snovi,
da se nenehno prerazporeja,
dokler ni naletela na srčni utrip
in zamenjala ritem za namen.
morda je to vsa šala -
da praskamo po nebesih
za avtorstvom,
medtem ko se vesolje obrne proč
in še naprej meša svoj praporečni golaž,
boso v kuhinji
ob treh zjutraj,
ne da bi mu bilo mar,
ali kdo verjame v njegove recepte.
naj se torej stari potepuhi prepirajo.
naj kličejo duhove,
da zapolnijo tišino med požirki.
svet je starejši od njihovih zgodb,
bolj divji od njihovih trditev,
in se je naučil dihati
sam.
recimo, da človek živi na več ravneh. z ozirom na um, je ravno človek tisto dobro, prav človek je dober, dokler njegova volja živi v skladu s svojim hotenjem, biti dober. do takrat je svoboden. brez boga ne bi nikdar mogel zvedeti, da je zgrešil, padel, itn. z oblastjo meča, pa sam sebi zagotavlja svobodo. to je, početi kar hočeš in ne početi to kar je dobro.
in to živimo. vlada moč, umnost pa le kot zvijačnost.
v tem spet eni vidijo hudiča, drugi življenje. naposled, ko opazuješ poplavo informacij, vidiš, da dejansko, nič ni (več) resnično in da je vse dovoljeno (moči). realnost je postala mit. trpljenje je predmet debate in nobenega boga ni, ki bi lahko karkoli spremenil.
svoboda je samo utopija, stanje duše, brezup.
sorči. hotel sem samo pokazati neko razliko, z nekoliko psihologiziranja.
lp
ps.
znanost bo svoj predmet vedno opazovala kot objekt. koristno, če mi je tako uspelo pokazati neko zlo kot objektivno zlo.
nacisti, niso samo vraževerni ljudje, ampak mora njihova potlačenost in majhnost, njihova nesvoboda, izničiti nekoga ali nekaj, da bi izrazila svojo veličino. in to je simptom.
zdaj pa dost.
lepo argumentirano, v dobi, ki nehote ustvarja potrebo po znanstvenem bogu. žal, v območju znanosti ni mogoče transcendirati razcepa med subjektom in objektom. ali pa na srečo.
pesniška blodnja, ki je po božji volji neplačana storitev, itak presega mojo spoznavno moč.
lep, lep pozdrav.
m.
miko ... ti rabiš nekaj. ne vem kaj rabiš,ampak rabiš nekaj.
subjekt je substanca. svet, vse kar te obdaja je neskončni pofl, ne obstaja.
ali si morda našel kakšen jaz v tem svetu, ki se je nekaj naučil, razen prav v zblojenih potepuhih. zakaj tako hitiš verjeti v atome.
zdaj pa res dost.
lp
vesolje ni samozadostni smrad. čeprav menda smrdi po prežganih šniclih.
zdaj pa res dost.
Stopnja nereda (entropija) v zaprtem sistemu samo narašča.
Lep pozdrav, Marko.
Ampak sintropija uravnava entropijo. Drugače bi se vesolje že razpršilo v kaos.
V znanosti je "state of the art," da je termična smrt vesolja v kaosu neizogibna. Dopuščam možnost sintropije in posledično neke vrste s tem povezane evolucije, medtem ko ne bi dal roke v ogenj za padanje entropije. Informacija mora priti od zunaj. Ste že kdaj slišali, da bi po divjanju tornada preko smetišča nastal Boeing 747?
Lep pozdrav, Marko.
Od zunaj? Čakaj, malo skregano eno z drugim.
Potem pa moraš dat primer, kako bi izgledalo vesolje, če informacije "ne bi prišle od zunaj"? Kako bi takšno vesolje zgledalo? ;)
Zahvaljujem se vam zdravorazumsko pripombo. Videti je, da se spoznate. Zares sem bil nedosleden in površen. Moral bi reči sistem. Tudi vsemirje je sistem, za katerega pravijo, da je umeščen v multiverzum ali kamorkoli, kar pmsm pije vodo. Drugo vprašanje pa je, če je vesolje zaprt ali odprt sistem. Tega ne vem zagotovo. Živi organizmi pa so napol odprti sistemi. Glede vašega vprašanja pa se je mogoče vprašati, ali bi sploh vesolje nastalo brez velikega poka.
Lepo vas pozdravljam, Marko.
Tega ne vemo, zato sem čudno pogledal, ko sm prebral to floskulo o Boeingu in tornadu (ja, dobro znana logična floskula).
Lahko, da je vesolje zmeraj obstajalo v določeni obliki, o tem lahko samo špekuliramo. Ampak ko začne nekdo govoriti o informacijah, iz "zunanjega vira", v tem primeru verjetno kreator --- potem, itak takoj moraš trditelja vprašat: kdo pa je bil zunanji vir za kreatorja?
Hitro se ta Boeing floskula podre.
Če pa se prav spomnim lekture Lawrenca Kraussa --- on je računal, da je vesolje odprt sistem (so tri opcije), kar pomeni da naj bi se končalo z raztezanjem v neskončnost, dokler tudi črne luknje ne bodo izparele.
Vemo nič ne zagotovo. Lahko si le želim, da bi s takšno negotovostjo pristopali tudi v debatah o kreatorju/bogovih.
Hvala za lep pogovor :>.
Po mojih informacijah je avtor "floskule" o letalu nihče drug kot znameniti astrofizik in heretik Fred Hoyle, ali pa je krilatico zelo podprl. Zato jo je treba ustrezno nasloviti, oziroma ovreči.
Kar se velikega poka tiče, pa je bil ob začetku časa, čas tako "potlačen," da je nemogoče govoriti o prej in potem, oziroma kdo ali kaj je ustvaril koga ali kaj. V kolikor te veliki pok ne prepriča, pa za kreatorja velja isto kot ti praviš za vesolje, da je zmeraj obstajal, brez zunanjega vira.
Sicer pa gnostične ločine razlagajo tudi izvor kreatorja.
Lep pozdrav, Marko.
Čestitke k zanimivi pesmi, ki (med drugim) povzroča tudi raznolike debate o teorijah o nastanku življenja ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Hors
- 06. 12. 2025 ob 12:05
- Prebrano 538 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 118.88