Sv. Evfrozina
Let štirideset skrival svoja nedra
je brat Smaragdus pod meniško kuto
(zategoval krog prsi si je pluto
z jermeni iz ponošenega švedra).
Ko čas mu dušo in telo nasvedra
in sluti, ah, poslednjo že minuto,
zaupa vsem prisotnim tajno kruto,
rekoč: »O, bratje, z večnega katedra
že Bog me kliče k sebi, da za dela
mu svoja vsa zdaj položim račune,
a vam še prej sem dolžna to priznati:
ime mi Evfrozina je, med nune
pustila nista me moj oče, mati,
zato sem si meniški gvant nadela ...«
šveder; čevelj
jermeni; glej, Prešeren, Apel podobo...
Pred njo s kopiti črévljarček se vstavi.
Ker ogleduje smolec obuvalo,jermenov meni, da imá premalo.
meniški gvant: meniško obleko nosijo moški, nunsko, nune
O, super
... edino v predzadnjem verzu bi mogoče zamenjal:
nista pustila
pustila nista -----> ker se verz lažje prebere zaradi besede "moj"
Lp, M
Čestitke in hvala za pojasnila ;)
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 05. 12. 2025 ob 19:27
- Prebrano 230 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 146.1