V NAŠI STARI HIŠI
Sivi december je spet zažarel,
v lučkah, okrasju nam zablestel.
Globoko v grapi naš stari je dom,
v prazničnih dneh obiskala ga bom.
Tam je še vse, kot bilo je nekdaj,
preteklosti duh je v njem še sedaj.
Ko ogenj v peči zopet poklja,
se prijetna toplina dotakne srca.
Mir nas objame kakor nekoč,
v hiši tej stari kratka je noč.
Telefon ne deluje, ne internet,
v tihoti razvije se prijeten klepet.
Mnogi spomini privrejo na dan,
svet oddalji se, ni več zaznan.
Ni svetlih lučk, petrolejka gori,
v izbi, na peči, spet skupaj smo vsi.
super vzdušje
Ko ogenj v peči spet zaprasketa,
prijetna toplina, se dotakne srca.
Mir nas objame kakor nekoč,
v tej stari hiši, vedno kratka je noč.
bodi še naprej super
Tolminka,
lepo si nas zapeljala v stare dobre čase ...
Lep pozdrav, Dejan
Res, prebuja spomine, nostalgijo ... Vejice uporabljamo pri naštevanju in ko združujemo stavke (prepoznamo jih po glagolih) - v zapisu imaš preveč vejic:
Sivi december je spet zažarel,
v lučkah, okrasju, nam zablestel.
Globoko v grapi naš stari je dom,
v prazničnih dneh, obiskala ga bom.
Tam je še vse, kot je nekdaj bilo,
duh preteklosti veje iz njega močno ... (tu bi zamenjala rimo - bilo / močno je zelo izrabljena, klišejska rima - potrudi se najti kaj boljšega)
Ko ogenj v peči spet zaprasketa,
prijetna toplina, se dotakne srca.
Mir nas objame kakor nekoč,
v tej stari hiši, vedno kratka je noč.
Telefon ne deluje, ne internet,
v tihoti razvije, se prijeten klepet.
Mnogi spomini privrejo na dan,
svet oddalji se, ni več zaznan.
Tam ni svetlih lučk, petrolejka sveti,
v izbi, na peči, spet skupaj smo vsi.
Lp, Ana
Hvala Ana. Vejice sem popravila. Tretja kitica tudi meni ni najbolje zvenela.
Popravila sem takole:
Tam je še vse, kot bilo je nekdaj,
preteklost očuvana v njem do sedaj ...
ali
duh preteklosti živ je v njem še sedaj.
Lp Tolminka
Kaj pa (zaradi enakomernega števila zlogov):
Tam je še vse, kot bilo je nekdaj,
preteklosti duh je v njem še sedaj.
Mogoče bi še tukaj spremenili:
Ko ogenj v peči zopet poklja,
se prijetna toplina dotakne srca.
Mir nas objame kakor nekoč,
v hiši tej stari kratka je noč.
Ni svetlih lučk, petrolejka gori,
v izbi, na peči, spet skupaj smo vsi.
Ps.: ne zamerita, Tolminka in Ana, vtaknila sem se, ker mi je pesem všeč. Pogrešam pa tudi sodelovanje članov, ki ga je bilo včasih res veliko.
Pps.: pesem bi tudi lepše izpadla, če bi jo združila v kvartine.
Draga Marija. Veš, jaz sem ena tistih, ki pišem bolj po navdihu, pesmi se rojevajo v meni a se žal ne držim pesniških oblik. Če bi želela 'pravilno' pisati pesmi, bi se morala bolj izobraziti, se udeležiti kakšne pesniške delavnice. Iskrena hvala za predlog, ma to pesem bom zaenkrat pustila kar táko kot je. Sem pa vesela vsakega nasveta. Hvala, ker me prebiraš.
Lp Tolminka
Odlično, Marija. Torej, Tolminka, pesem bi bila po Marijinem predlogu videti takšna:
V NAŠI STARI HIŠI
Sivi december je spet zažarel,
v lučkah, okrasju nam zablestel.
Globoko v grapi naš stari je dom,
v prazničnih dneh obiskala ga bom.
Tam je še vse, kot bilo je nekdaj,
preteklosti duh je v njem še sedaj.
Ko ogenj v peči zopet poklja,
se prijetna toplina dotakne srca.
Mir nas objame kakor nekoč,
v hiši tej stari kratka je noč.
Telefon ne deluje, ne internet,
v tihoti razvije se prijeten klepet.
Mnogi spomini privrejo na dan,
svet oddalji se, ni več zaznan.
Ni svetlih lučk, petrolejka gori,
v izbi, na peči, spet skupaj smo vsi.
Kako se ti zdi?
Lp, Ana
Ja, tudi meni se zdi tako boljša. Boš sama uredila ali ti jo jaz prenesem v objavo?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 04. 12. 2025 ob 20:19
- Prebrano 407 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 132.94