
Trzne me
Svijetlo krilo prozora
Ali ništa /možda samo
neka daleka kiša
sapire riječi što vrište/
Još iz šume
Na kraju travnja
Ne izranja staza
Put je zasut
Nečim što plače
Pa i ja jecam
Kao šum zemlje
Trzne me
Ono što jest
Ono što bit će
Ono što bilo je
Davno nekad
Mora da mi
Stari kosa
Il lanjski se u meni
Još topi snijeg
Ili samo nevidljiv
Na bjelini zida
Bije sat
I daleke kiše sapiru
Riječi što vrište
Lepo Mirko
Nimam kaj za dodat razen
Da uživam v tvoji pesmi.
Na tih način.
Lep pozdrav
Irena
Ja, vsi trzamo, ko nam:
"Stari kosa
Il lanjski se u meni
Još topi snijeg
Ili samo nevidljiv
Na bjelini zida
Bije sat
I daleke kiše sapiru
Riječi što vrište"
Močne emocije, lepo.
Lp, Marija
poezija še varuje neki lik človeka, (če ne že kar vsega človeka), ki bi drugače izginil iz sveta. da bi se slišala, bi moral potihniti hrup.
tebi še vedno uspeva, morda pa si že robot, ki se spominja solz in verjame, da jih "razume".
nisem želel pokvariti vtisa te čudovite pesmi. oprosti.
lep pozdrav iz mb,
m.
Tesnobno je, ko preberem pesem ... a resnica je resnica.
Damjana,
Irena,
hvala na posjeti i pažnji.
lpm
Triglav,
Miko,
hvala na pažnji i komentarima.
lpm
Nada,
Kamena Strela,
hvala na pažnji.
lpm
Moćna pesma Mirko.
Duboke emocije...
L-P. Dragana
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Hvala za izbor, Ana.
Srdačan pozdrav,
mp
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!