
Kot rahla pena iz beljakov vije
se dim nad strehami vasi odmakle,
v pečeh še skozi reže vratc zasije
z drv suhih ogenj kakor nékdaj bakle.
Na skodle tople starec se nasloni,
dlani razklene, kakor da bo tja
odložil zrkla, a prgišče kloni -
že zdavnaj polno v pesti je srca,
ki ga iztisnil je med brazde zemlje,
zdrobil družini za začimbe v dneve,
zdaj ve, življenje daje in spet jemlje,
najprej goji, zatem zatre poseve.
Morda pa preživi ljubezni seme,
a kaj, ko znalo biti bi le breme.
Kljub razpadanju, usihanju in mrazu - upanje ... čestitke,
lp, Ana
Se opravičujem za kasno zahvalo.
Vsem pošiljam najlepše želje, predvsem za zdravje in mir v duši.
Irena
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!